Pedagogika montessori
Kateheza dobrega pastirja

Videoposnetek z izjavami staršev o Katehezi dobrega pastirja (4'; v angleščini)

 

6 minutni videoposnetek o KDP

 

Videoposnetek o Katehezi Dobrega pastirja (4' v angleščini)

 

Kaj je Kateheza Dobrega pastirja?


Kateheza Dobrega pastirja je sodoben – na teologiji in pedagogiki temelječ - pristop k vzgoji otroka, ki omogoča celovito spodbujanje otrokovih verskih zmožnosti. Ob tem v otroku zbuja čudenje in veselje, ki pa nista ločeni od življenja, saj se ne dotikata le verskega področja.
Glavna stebra kateheze Dobrega pastirja sta dva:

  1. močan teološki temelj, ki je s svojim spoštovanjem Svetega pisma in liturgije neposredni izvir Božjega razodetja ter
  2. trden pedagoški temelj - pedagogika montessori s spoštovanjem osebe in zmožnosti otroka.
t

Prvi steber stoji na veri, da Bog, ki je Ljubezen, išče nas, da bi nas ljubil in išče našo ljubezen ter da človeška srca hrepenijo po sprejetju in izkazovanju te ljubezni.

 

Drugi steber pa stoji na veri, da je Božja ljubezen brezpogojna in da vključuje okoliščine vsake kronološke starosti in so torej celo zelo majhni otroci povabljeni v odnos zaveze z Bogom.

Kako je nastajala kateheza Dobrega pastirja?
Življenjsko delo Marie Montessori je polno odkritij, ki nam kažejo skrivnost otroštva.

Za njen prispevek k verski vzgoji so odločilnega pomena spoznanja, ki si jih je pridobila z opazovanjem otrok in s pomočjo svoje intuicije: če dobro opazujemo otroke, potem vidimo, da imajo sposobnosti koncentracije, samostojnosti, stalnosti pri delu, samodiscipline, reda in tišine.

Te značilnosti otroka so naredile na Mario Montessori globok vtis. 

d1
r

V celotnem delu Marie Montessori zavzema duhovnost osrednje mesto.

Rekla je, da verska vzgoja, ki jo je oblikovala, prispeva k zadnji izpolnitvi njene vzgojne metode. Ta metoda pripravlja rodovitno zemljo za življenje otrok v Cerkvi in za otrokom primerno podajanje veselega oznanila.

Na verske zmožnosti otroka je Maria Montessori opozarjala od njenih zgodnjih razmišljanj, pa vse do smrti.

Ob jeziku je tudi vero razumela kot integralni del vsakega človeka. Na enem izmed tečajev za vzgojitelje je rekla, da nam manjka nekaj temeljnega za razvoj človeka, če nam manjka vera (religija).

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Maria Montessori prenesla temeljna načela o vzgoji in njeni metodi na področje verske vzgoje.

V Barceloni (1916) je prenesla v prakso svoje predstave o verski vzgoji, ki je osredotočena na liturgijo, in jo poimenovala »Hiša otrok v Cerkvi«.

Pri tem je upoštevala sledeče pedagoško – didaktične elemente:

- pripravljeno okolje za versko vzgojo otroka – atrij;

- strukturirane vaje oz. vsebine za samostojno dejavnost otroka ter

- pravilna drža odraslega.

d
d3

Sofija Cavalletti in Gianna Gobbi sta izhajali iz izkušenj Marje Montessori in začeli leta 1954 svoje delo na področju kateheze in verske pedagogike z otroki v Rimu. Začeli sta s tako imenovano Katehezo Dobrega Pastirja.

 

Dolgoletno sodelovanje med Cavallettijevo in Gobbijevo je pomenilo interdisciplinarno sodelovanje med Montessori pedagogiko in teologijo, iz česar se je razvilo nekaj novega. Cavallettijeva in Gobbijeva sta svoja vzgojna prizadevanja povezovali z neposredno izkušnjo z otroki in z prepletanjem Besede ter dela.

Ob tem sta se pri izbiri vsebin usmerjali predvsem glede na drugi vatikanski koncil in razvoju teologije, posebej na področju Svetega pisma, liturgije, ekumenizma in kateheze.

Pri svojem delu sta izhajali iz spoznanj, ki sta jih odkrivali pri otrocih. Opazili sta, da je otrok sposoben za intenziven, skrivnosten odnos z Bogom, še več, da si tega odnosa želi in ga išče.

Otroci različnih porekel zadovoljijo temeljno potrebo, kadar pridejo v stik z versko resničnostjo. Zunanji znaki za to zadovoljstvo in veselje so čudenje, uvidi, ki se kažejo v njihovih risbah, spontanih pogovorih in predvsem v njihovih preprostih molitvah. 

 

V izhodišču koncepta Kateheze Dobrega pastirja sta dva cilja: pomoč in podpora pri otrokovem odnosu z Bogom in vključevanje v skupnost verujočih.

r5

 

Kateheza Dobrega pastirja izhaja iz osrednjega namena, da v otroku krepi odnos do Boga, ki temelji na veselju. S tem pa omogoča dobre temelje za moralno vzgojo. Posebej pa Kateheza Dobrega pastirja prispeva tudi k razvoju zrele osebnosti s tem, da vključuje kontemplativne elemente in vzgojo za skupnost.

 

Povzeto po:
Cerar, M., Kordeš M. (2003). Montessori metoda v katehezi predšolskih otrok,
Kateheza Dobrega Pastirja. Zaključna naloga Teološko pastoralne šole. Ljubljana.