Pedagogika montessori
Osnove vzgojnega pristopa Montessori (0-3)

Videoposnetek o starostnem obdobju 0-3 (9 minutni video; pripravila AMS

)

Marija Montessori je prva odkrila, da je otrokov um v prvih treh, delno tudi šestih letih, drugačen kot um odraslega. Imenuje ga srkajoči um. S tem je želela opisati značilnost otrok, da sprejemajo vase vtise iz svoje okolice kakor spužva – pri tem pa ne delajo izbire – snemajo kot s kamero. Otrok zbira vtise nezavedno in male delčke znanja postopoma prenaša iz nezavednega v zavedno. Ti vtisi so globoko zakoreninjeni in so trajni. Kaj torej lahko naredimo za otroka v prvih letih, da bo prejel dobro osnovo za življenje?

 

NOVOROJENČEK
Novorojenček ima sicer že 100 bilijonov možganskih celic, vendar je zelo nebogljen in potrebuje odrasle, da se oblikuje v samostojno človeško bitje. 
V prvih 6-8 tednih po rojstvu, ki jih imenujemo tudi obdobje simbioze, je mama ključna oseba za otroka. Rojstvo pomeni za oba prehod v novo obliko skupnega življenja. Otrok pozna materin glas, bitje srca, način gibanja… vse to otroka pomirja in mu daje varnost. Zato je najbolj zadovoljen v maminem objemu, ob poslušanju njenega glasu, petja, in seveda ob dojenju, kjer se mama in otrok ponovno povežeta v celoto. Tudi oče ima v tem prvem obdobju pomembno vlogo, saj z nego, pestovanjem nudi drugačno ljubečo izkušnjo, kot jo je deležen z mamo. Izjemna naloga očeta pa je v teh prvih tednih tudi vloga varuha: oče skrbi, da se mama in otrok lahko povežeta, da imata za to čas in možnosti (oče prevzema telefonske klice, prenagljene obiskovalce, nepotrebne stresne trenutke).
Tako otroku omogočimo, da spoznava ta svet kot lep, prijeten, varen. Ob taki izkušnji bo otrok razvil optimizem, ker bo doživljal svet kot čudovit kraj, ki mu lahko zaupa, kjer lahko zadovolji svoje potrebe.
Pri razvoju pa mu starša lahko pomagata tudi z redom (stalen prostor za spanje, za nego… otroku pripomore k predvidevanju dogodkov in varnosti), razvojnimi pripomočki (v dosegu otrokovega pogleda postavimo rože, umetniško delo, obešanke z različnimi liki na stropu) ter možnostjo gibanja (otrok naj bo v svojih mirnih budnih obdobjih na tleh, primerno oblečen, da se lahko preteguje, giblje…).

OTROK V PRVEM LETU STAROSTI
V prvem letu otrok naredi vidne korake razvoja: najprej sedi, potem se začne premikati po vseh štirih, nato še stoje. Je zmeraj aktiven, in njegovih 100 bilijonov možganskih celic išče možnosti za razvoj. Za razvoj jezika je pomembno, da se z otrokom veliko pogovarjamo (jezik naj bo bogat, jasen in točen), pojemo, beremo knjige, tudi pesmi in otroške rime. Duda ovira otrokov govorni razvoj. Pomemben vidik tega obdobja je razvijajoč občutek za red, zato ga starši skupaj z otrokom negujejo. Prav tako je to čas, ko se otrok uči prve samostojnosti: sam pije iz kozarca, je, zaspi, izbere igro, si umije roke. Otroku pripravimo majhno mizo, za katero lahko sam sede, nizko posteljo, kjer lahko leže in vstane sam, obešalnik za obleke in brisače na višini, ki jo doseže…
Gibanje na svežem zraku je nenadomestljivo, po tem ko shodijo, potrebujejo izkušnje hoje po stopnicah, sprehode z mnogimi postanki…

OTROK MED PRVIM IN TRETJIM LETOM
To je otrok v gibanju, naraščajoči samostojnosti in zavedanju sebe. Sedaj začne otrok postopno spoznavati širši svet. Tudi najboljša mama ne zadostuje več. Otrok potrebuje širino in pestrost: občasno tudi druge odrasle in otroke, ki bogatijo njegove izkušnje, razvoj jezika, socialne veščine. V ospredju je razvoj fine motorike (otroku omogočimo izkušnje risanja, zlaganja, natikanja, vezenja, striženja, sestavljanja, delo z vijaki, igre z vodo in seveda dejavnosti vsakdanjega življenja: samostojno hranjenje, umivanje in oblačenje (nudimo le tisto pomoč, ki je nujno potrebna, vsaka nepotrebna pomoč ovira otrokov razvoj). Otroku omogočimo, da po svojih močeh pomaga pri življenju družine: pripravi mizo, nareže solato, pobriše prah, zalije rože, pomiva posodo. Sedaj bo v teh dejavnostih užival, pridobival na koncentraciji, koordinaciji, občutku za red in samostojnost – za odrasle pa bo to morda pomenilo malo več dela, a ko bo otrok star 10 ali 15 let ga bomo težje prepričali, da bi sedaj bil čas za pomoč v gospodinjstvu… Močan razcvet pa doživi tudi razvoj jezika. Z otrokom veliko govorimo in poimenujemo svet okoli njega: najprej samo samostalnike, ki jih večkrat ponovimo (posebej če otrok kaže interes in nas z zanimanjem posluša, kakor da bi srkal naše besede): »Roža, roža, roža.«. Obdobje do treh let je čas, ko se otrok mimogrede nauči materinega jezika, tudi težjih besed, kar nas nemalokrat začudi. Otrok se bo v tem času z lahkoto naučil še kakšnega tujega jezika, če bo kdo od bližnjih v pogovorih z otrokom tega stalno uporabljal (recimo: dedek, ki govori italijansko ali varuška, ki govori angleško).

ODRASLI OB OTROKU
Dobro je, da otroka zares iskreno opazujemo: s tem odkrivamo, kakšne so njegove potrebe in glede na to, kateri koraki bodo sledili v njegovem življenju, pripravimo primerno pomoč (vidimo, kako otrok rad ploska ob petju, omogočimo mu več izkušenj z glasbo ali vidimo, da je otrok začel povsod prepoznavat črko a ali o, ponudimo mu priliko, da spozna še kakšno črko!). Poskušajmo razviti v otroku čim več talentov. 
Enako pomembno je, da otroku omogočimo, da napreduje v razvoju koncentracije oz. zbranosti. Zato otroka nikoli ne prekinjajmo (razen ko se nam mudi k zdravniku ali podobno, seveda!) če zbrano bere, opazuje metulja, pretaka vodo... Niti z besedo ali božanjem, ampak počakajmo. Otrok bo tako počasi iz nekaj sekund trajajoče koncentracije napredoval v nekaj minutno, ki jo bo v življenju še kako potreboval. Množica igrač zmanjšuje zbranost, zato izberimo tiste, ki mu v tem obdobju res pomagajo k razvoju, s katerimi ne bo zapravljal časa. Blizu imejmo tiste, ki jih bo prav kmalu razumel, in mu jih občasno pokažimo, da vidimo, ali so mu že v izziv. 
To je obdobje, ko so otroci dojemljivi in sposobni za mnogo več kot si mislimo. Stvari se učijo mimogrede, s tem, da živijo. Recimo: če bomo zmeraj, ko bomo dojenčka dvignili, posteljo tudi postlali, bo otrok kasneje to delal samoumevno, kakor je samoumevno to, da si zvečer umijemo zobe ali rečemo dober dan obiskovalcem. In zaradi tega ne bo nič prikrajšan za otroštvo, celo obratno, bo obogaten za življenje. Zamujeno v tem obdobju je težko nadoknaditi. Zato imamo odrasli, ki smo ob otroku v tem obdobju, veliko odgovornost.